Novice

kritike in recenzije

Tenet

Tenet

MMC Gledamo, 4. september 2020 ― Christopher Nolan, ki je v zadnjih 20 letih s kompleksnimi idejami in narativnimi strukturami domala ustvaril lasten podžanr metafizičnega, escherjevsko zavitega blockbusterja, tokrat ponuja skoraj neprodoren, še po njegovih merilih klinično hladen film.
Koncentriši se, baba (2020)

Koncentriši se, baba (2020)

Filmski kotiček, 1. september 2020 ― aka Focus, Grandma Foto: Emir Hadžihafizbegović in Alma Prica, Koncentriši se, baba (2020) Slo naslov: - Drugi naslovi: Focus, Grandma Država: BIH, Turčija Jezik: bosanščina Leto: 2020 Dolžina: 92',  Imdb Žanri: komedija, drama Režija: Pjer Žalica Scenarij: Pjer Žalica Igrajo: Jasna Žalica, Emir Hadžihafizbegović, Alma Prica, Jadranka Đokić, Vedrana Božinović, Admir Glamočak Celih 17 let po odmevnem prvencu Gori (Gori vatra) in leto mlajšem biseru bosanske kinematografije Pri stricu Idrizu (Kod Amidže Idriza) smo vendarle dočakali novi celovečerec Pjera Žalice. Njegov tretji igrani film Skoncentriraj se, babica (Koncentriši se, baba) je odprl nedavno končani festival v Sarajevu, ki je zavoljo zaskrbljujoče epidemiološke situacije prvič v celoti izpeljan v spletnem formatu. Do paketov filmov in spremljajočih vsebin na zahtevo (vključno z naslovno stvaritvijo) smo v skladu z novim formatom lahko dostopali tudi v Sloveniji in to je bila lepa priložnost, da dele SFF-ja pripeljemo v naše dnevne sobe. Skoncentriraj se, babica je po informacijah iz Sarajeva že ob otvoritvi videlo neverjetnih 14.000 ljudi, kar poleg spoznanja o režiserjevi popularnosti nedvomno podčrtava tudi velik potencial virtualnega festivalskega formata. Zgodbo, postavljeno v leto 1992, v dneve tik pred začetkom krvave vojne v Bosni, odpre prizor zdravnika in zaskrbljene družine zbrane okoli postelje, na kateri leži starejša bolnica. Zdravnik je po pregledu kratek in neposreden:„Njeni dnevi so šteti, pokličite bližnje!“ In tako je tudi storjeno. Starka je v zadnjem obdobju živela s hčerko Kiko in zetom Muhamedom v družinski hiši v Sarajevu. Naključje je hotelo, da se je ravno v teh dneh v domači hiši ustavi tudi Kikina sestra Aša (spremlja jo že odrasla hčerka Julija). Poklicati pa je bilo treba še tretjo sestro Suzano, ki z možem živi v Črni Gori, brata Dada, ki z ženo živi v Beogradu, in najmlajšega brata, ki je pred časom emigriral v Italijo. Časa je malo in skoraj vs
Total: –16, 94

Total: –16, 94

Kriterij.si, 31. avgust 2020 ― Total: –16, 94 Sindikat odklonskih entitet 2020 Urednik Mon, 08/31/2020 - 14:05 Total: –16, 94zapis o predstavi Sophie Rodriguez: Projekt Šopirjenje Ekonomija izkušnje je termin, ki je opredeljen kot »ekonomija, v kateri se prodaja blago ali storitev, s poudarkom na učinku, ki ga ima na življenja ljudi«. Gledališče je eno izmed tistih biznisov, kjer se uporablja ekonomija izkušnje in se začne še pred predstavo – sestavljajo ga besedilo, ki opisuje predstavo, kontekst platforme, ki gosti predstavo, in pričakovanja, ki se ustvarijo s PR-gradivom in same predstave. Čeprav preferiram ravnanje, da na predstave odidem brez obsežnejših pričakovanj, to velikokrat storim polovično, saj gradiva, ki so na voljo občinstvu, tega ne omogočajo. Po prebranem opisu predstave in pred odhodom na predstavo Projekt Šopirjenje venezuelske avtorice Sophie Rodríguez se mi ni ustvarila nikakršna želja ali predstava o tem, kaj ta predstava bo in je. Pripravljena sem bila gledati tisto, kar bo + je na odru. Kontradiktorno tej vsoti je spoznanje, da me je prevzela slutnja o tem, kaj bi lahko bil Sindikat odklonskih entitet, ki se pozicionira kot platforma robnih urbanih žanrov. Slutnja je bila taka: serija predstav, ki zavrača in izziva družbene norme in razkriva temno plat standardov – z vsebinami in v svojih formatih. Skratka, to PR-propagando sem nalepila tudi na predstavo Sophie Rodríguez. / Za lažje razumevanje konteksta neseznanjenosti s platformo, ki na slovenski sceni obstaja že tri leta, naj omenim svoj ohohohoholetni odmik, ki mi z vrnitvijo v ta prostor omogoča spoznavanje vsebin in formatov alternativnih platform z distanco, torej z nujnostjo na novo misliti že ustaljeno. / Performansu Projekt Šopirjenje, ki je album slik ženskega telesa in trash estetike, PR-propaganda ni bila v prid. Še več, v sklopu mišljenja zavračanja in izzivanja družbenih norm je bila predstava povprečna, vsebinsko zaklenjena, a je v dveh trenutkih presenetila z razburljivima presenečenjema.

Šopirjenje s kontekstom

Kriterij.si, 31. avgust 2020 ― Šopirjenje s kontekstom Sindikat odklonskih entitet 2020 Urednik Mon, 08/31/2020 - 09:15 Šopirjenje s kontekstom Če se najprej pošopirimo s kontekstom Sindikata odklonskih entitet, je za začetek nujno opozoriti na njegovo pomembnost. Že sama formulacija festivala v »institucionalni« kulturni kontekst želi pripeljati nekaj, kar nastaja drugje, nekje zunaj elitnega profesionalnega uprizoritvenega kroga, ter si prav v tem okviru želi izboriti svoj prostor, saj onkraj programske zasnove festivala v ta dotični krog verjetno ne bi moglo priti ali pa za to niti ne bi imelo ambicije. Festival odpira prostor za širše dojemanje uprizoritvenih umetnosti, skrbi za razgibanost celotne uprizoritvene scene ter predvsem ponuja inspiracijo za drznost in tveganje v umetniškem ustvarjanju. Vendar kaj se zgodi nekemu performansu, žanru, ali raje odklonski entiteti, ko se z obrobja preseli v kontekst, kjer je sprejeta? Če Staro mestno elektrarno, glede na domači teren festivala – klubski prostori Gromka, dojemamo kot profesionalno uprizoritveno prizorišče, ki odklonskost in obrobnost sprejema, ali torej še lahko govorimo o odklonskosti? Če je institucionalizacija tista norma, od katere se obrobni žanri odklanjajo, kaj potem postane norma, od katere se odklanja festival? Če se vse odklonskosti postavi na en kup, v isti program, ali ne postanejo potem nova enotna norma? Čeprav na uprizoritveni sceni mrgoli na ducate festivalov, ki so tako ali drugače usmerjeni v take odvode uprizoritvenih umetnosti, je Sindikat odklonskih entitet eden redkih (poleg festivala radikalnih teles Spider), ki že v svojem poimenovanju ustvarja pomenski konflikt, ki nam odstira vrata za raznorodne problemske razmisleke ter predvsem hajpa na neko drugačnost, posebnost in izjemo. Ko sem lani pisala o festivalu, sem se začela spraševati o pomenu in namenu tovrstnih festivalov, ki nekako ustvarjajo program za zelo omejeno in specifično občinstvo, hkrati pa tvorijo program, ki naj bi bil ravno nasprotne narave
še novic